V drugem delu hladnega januarja se je 9 dijakov programa tehnik računalništva odpravilo na praktično usposabljanje z delom kar dobre štiri mesece pred svojimi vrstniki. V okviru Erasmus+ projekta Teorija in praksa – z roko v roki 2020 so namreč svojo prakso opravljali v prestolnici Litve. Sledi nekaj utrinkov z njihovih dveh tednov.
V soboto, 14. januarja, smo se zjutraj zbrali v Ljubljani in se odpeljali proti zagrebškem letališču. Od tam smo leteli do Varšave in prestopili na let do Vilne. Poleta nista bila dolga, a smo izgubili celo uro, saj smo potovali iz enega časovnega območja v drugega. Na letališču nas je pričakal prevoznik do dijaškega doma Vilnijskega centra za poklicno usposabljanje na področju tehnike, kjer nas je prijazno sprejela gostiteljica, ga. Rūta Mackanienė, in nam predstavila program prvega tedna.
Naslednjega dne nas je obiskala koordinatorka, ga. Vytautė Vasiliauskienė, ki nas je popeljala na ogled Vilne. Vreme nam ni bilo naklonjeno, zato smo si poleg starega mesta z večjim veseljem ogledali notranjost stolnice in priprave na prihajajoči festival luči v obeležitev 700-letnice prve omembe Vilne v pisnih virih. Za ogledom muzeja jantarja smo obiskali še restavracijo s tradicionalno litovsko hrano. Kljub pomoči ge. Vytautė smo ugibali, kaj nas bo pričakalo na krožnikih in v kozarcih. Spoznali smo, da je možno kvas tudi piti, da pa pijača ni ravno po okusu večine dijakov. Ostale je spominjala na vse bolj priljubljeno kombučo…
V sledečih dneh so dijaki svoje dopoldneve in zgodnje popoldneve namenili različnim dejavnostim s sebi domačega področja računalništva. Uvodoma so se posvetili podatkovnim bazam, sledilo pa je postavljanje spletnih strani s pomočjo programskega jezika JavaScript. Po opravljenem praktičnem delu in prvem kosilu (dijake je namreč lakota premamila še v obisk okrepčevalnic) so sledili ogledi različnih muzejev. Tako smo v torek, 17. januarja, obiskali Muzej denarja in si ogledali zgodovino Vilne na razstavi v knežji palači.
Ogledi v prvem delu tedna so bili v celoti vodeni, medtem ko so v nadaljevanju dijaki imeli priložnost tudi sami preizkusiti del zbirke. V sredo, 18. januarja, so tako po praktičnem delu obiskali Muzej energije in tehnike, kjer so s pomočjo praktičnih eksponatov ponazorili pretvorbo različnih oblik energije v električno energijo ter prenos slednje po omrežju. Pri dejavnostih so med seboj celo tekmovali, a je bilo hrčke težko prekositi. Teslov transformator pa se je po predvajanju cesarjeve koračnice iz Vojne zvezd najdlje ohranil v spominu. V četrtek je sledil obisk Muzeja sodobne umetnosti, kjer so fantje ugotavljali, koliko je možno sporočiti zgolj s trikotniki in podobnimi nostavnimi oblikami v različnih postavitvah.
Konec tedna je bil namenjen izletu v staro naselje Trakai, kjer se je do današnjih dni ohranila skupnost Karaimov, ki so se na območje današnje Litve preselili pred skoraj sedmimi stoletji in so s seboj prinesli med drugim testene žepke kibinai, ki so še danes priljubljeni v Litvi. Dan je bil izrazito zimski in jezero na več mestih pokrito z ledenimi ploščami. Obnovljeni grad nas je pričakal na otočku in v notranjosti smo si na varnem pred zimo ogledali zanimive zbirke o zgodovini naselja, kneževine Litve in priseljencev z vzhoda. Tudi tu je bilo videti, kako so nekdaj krasili svoje posode z različnimi kovanci.
Drugi teden se je začel rekreativno, saj smo obiskali delavnico borilnih veščin, kjer smo prelivali pot pod budnim očesom litovskega prvaka v kickboksu. Zatem smo šli v enega od vilnijskih vodnih parkov, da bi si lažje nabrali moči za nov teden praktičnega dela in zanimivih ogledov. V nadaljevanju so se namreč fantje preizkusili v iskanju različnih nizov v programski kodi, izzivi pa so se po zahtevnosti vse bolj stopnjevali. Nič čudnega, da se je po naporu prilegel prigrizek, za katerega smo si nekateri izbrali še eno zanimivost v Vilni: obiskali smo eno od priljubljenih judovskih restavracij in si privoščili njihov sendvič v obročkastem kruhku, imenovan bagel.
Eden od strokovno zanimivejših delov tedna za fante pa je bila delavnica virtualnega računalništva prek storitvene delavnice Azure. Ne le da so imeli možnost spoznati vsebino, s katero se še niso srečali, fantje so ob uspešnem zaključku lahko izvozili certifikat, ki si ga lahko naložijo na spletno platformo LinkedIn, ki se po besedah mentorja virtualnega računalništva skoraj izključno uporablja za preverjanje kompetenc iskalcev zaposlitve na področju računalništva (v Litvi). Sledil je ogled simulacij za urjenje strojevodij, ki prav tako poteka v okviru tehniških in računalniških programov. Tudi v tem so se fantje lahko preizkusili sami in kaj hitro spoznali, da se v majhni sobi simulator lahko hitro pregreje (in da simulacija slabega vremena dostikrat vodi do zaključka vožnje).
V zadnjem delu tedna so fantje uredili svoja poročila in izkoristili še zadnje dni za oglede vilnijskih znamenitosti. Med temi je bil tudi zgoraj omenjeni festival luči, ki je razsvetlil nebo na Vilno ter ulice daleč okoli z različnimi inštalacijami ter projekcijami, manjkal pa ni niti koncert. V barvah zastave se je svetil tudi kip Vincasa Kudirke, avtorja litovske himne, a je na sliki videti le dve. Katera manjka?
V nedeljo, 29. januarja, pa smo naposled odpravili nazaj na letališče in med letom založili še eno uro. A ostali so nam zelo lepi spomini.
